уторак, 08. април 2014.

Maja Vidmar: Pesmi


Usta

Od vseh rumenih
listov,
ki jih dež osipa,
je enega odneslo
stran.
In že
visim na njem
z metaforo
in srcem,
težka
z mokrimi nogami
in z enim
čevljem
v ustih blata,
da mu je zaprlo
dih.


Maja Vidmar

Miroslav B. Dušanić

Hiša

Z očetovim mlekom
sem pila trdno
arhitekturo
hiše,
a še v teh prostorih
sem se zvečer
pokrivala čez glavo,
in nobenega
dvoma ni:
na odprtem bi
prišli, ki jih ni,
in me požrli.

Težko je s hišo
v glavi.
Zvečer sedam
na zadnji
prag
in jih zateglo
kličem,
ki jih ni.


Maja Vidmar

Miroslav B. Dušanić

Нема коментара: